Ime mi je Klemen

Zdravo!

V zadnjih dneh se je kar dosti dogajalo. Če se morda spomnite, sem v petek pisal angleščino, imam kar dober občutek in upam da me ne vara. V petek sem nameraval “zgraditi” napravo za skype telefoniranje, vendar stvari nisem uspel spacati skupaj, tako da bom še naprej za pogovore uporabljal moje logitech pripomočke, s katerimi sem sicer super zadovoljen, vendar se vsake toliko prileže kakšna sprememba.

Prav tako sem včeraj dobil v roke Visto. S prijateljem sva imela srečanje ob 22+ uri, jaz njemu USB z določenimi datotekami on meni orginal visto. Sicer jo je že aktiviral ampak zanimalo me je, kako stvar zgleda v praksi.
Moram reči da sem zelo zelo in še enkrat zelo razočaran. Moram reči da je Microsoftu z XP-ji 10x bolje uspelo kot z visto. Jasno nekdaj sem bil nad njo navdušen, leto 2007 sedaj pa nič več. Razlog? Pri XP-ju se na moje domače omrežje in na internet povežem brez problema. Vso delo opravi računalnik sam, za razliko od viste. Vztrajal sem do konca, dobil internetno povezavo, po tem ko sem našel neke bedaste nastavitve, stvar mi je delovala 5 min, nato mi je spet vse zaštekalo in vsega sem imel dovolj.

Danes sem poleg ponovnega instliranja XP-jev tudi pobiral jabolka. Najprej smo pobirali in nabirali 3-je. Mlajši brat in ata (neverjetno lepa jabolka, rastejo na parceli bo hiši kjer je nekoč živela babica), kasneje pa sta se nam prdružila tudi sestra in mama (na drugi lokaciji po kosilu) Jabolk je bilo ogromno, polna “kripa” hiluxa oz. še nekaj več, lahko rečemo skoraj kripa in pol, kar je ogromno. Lepa jabolka bomo pojedli, kar pa je tako tako pa gre za kis. Ne vem če se je že oče vrnil z gorce, kjer melje in preša jabolka, vendar predvidevam da že cela bajta spi. Spodaj bom priložil slikce jabolk.

Na lokaciji je bilo vbistvu zlo lepo. Vidi se dobršen del okoliških hribovij, če si zjutraj na lokaciji pa le po tebi sije sonce, medtem ko je celotna dolina zavita v meglo, pogled je fantastičen, lahko bi rekli tako kot v pravljici. Danes sicer ni bilo oblakov in megle v dolini, namreč na lokacijo smo prišli ob kakšnih 15:30. Skratka zanimivo je bilo, proti koncu sva z bratom odšla v lovsko opazovalnico, ki so jo ravno zgradili (pred poletnimi počitnicami), super razgled, dosti zafrkancije na vrhu in posneti klipi – vendar jih ne nameravam poslati na net …

No sledila je vožnja v gorco, ne ravno daleč, kakšne 3 – 5 minut. Raztovarjanje tovora, splakovanje tovora, priprava mlina in preše in pričetek obratovanja … Mama je imela v glasbeni šoli neko gospodično naročeno, da pride na uro, tako je v gorci ostal ata, ki pa je verjetno dobil družbo soseda (sta približno isto stara in sta dobra prijatelja).

Kaj sem še delal, za dobro delo smo dobili 2 pici in neko zadevo podobno sendivču, ki je baje zelo dobra, vendar se je ne dotaknem ker vsebuje rukolo Medtem ko sem pospravljal svoje kose pice sem gledal še Šolo roka, med reklamami pogledal kaj se dogaja z instalacijo XP-jev, pogledal koliko je rezultat v Maroboru, takrat je še bilo nula proti nula, vendar sem bil optimist. Konec filma, začetek meni zanimive serije Las Vegas, pri prvih oglasih ugotovil da so irci poškodovali enega našega in to da so danes spet zmagali naši, upam da bo podoben scenarij tudi v sredo. Sedaj pišem tole stvarco in instaliram nazaj pomembne programe, grem si po še en kozarec fante, potem pa se bom verjetno odpravil spat, namreč jutri se začne dan dokaj zgodaj (verjetno ob 5-ih) Namreč matematike ne smem opustiti, prav tako me čakata violina in nemščina, skratka naporno, pobrali pa še nismo vseh jabolk (sicer pa mislim da bosta ostalo – če se ne motim je ostala samo še ena jablana pa še ta mislim da ni ravno velika), skratka dosti dela.

Torej lepo se imejte in radi se imejte!
C’ya

Klemen

Pozdravljeni!
Spet ena objava na temo kaj se je dogajalo …

Včeraj sem zopet obiskal Celovec. Zjutraj ob 7:00 je bilo bujenje. V roku pol ure sem že bil na poti. Tokrat me je peljal ata. Pot je bila za spremembo drugačna, namreč v Mariboru sva pobrala še enega violinista (Matjaža). Težave so se začele že kar ob začetku poti, Matjaž je imel namreč izklopljen telefon. Poiskušala sva ga priklicati pa nič, poklical sem svojega starega profesorja, da bi poklical k njemu domov (pozna njegovo domačo številko za razliko od mene) pa se tudi njemu ni oglasil in takoj, ko sva z očetom vstopila v Maribor je poklical. Očitno je pozabil koliko je ura pa saj je vseeno, glavno da nisem zamudil na uro.

Pot je potekala OK, vmes sta se ata in Matjaž kaj pogovarjala, vozili smo mimo elektrarn, vglavnem zanimiva pot. Prišli smo v Avstrijo, kjer nas je ustavil policist, ko smo povedali da gremo v KLK nas je brez problemov spustil naprej, skratka fer gospod. Pot smo nadaljevali, ostalo je še dosti časa da sva odpeljala Matjaža v Slovenski dom.

Potem sva se odpeljala v KLK (Klagenfurt Land Konservatorium), počakal sem par minut in začela se je ura. Same zanimive nove stvari na uri, po eni uri in pol vadenja je prišel ata, sam bi si moral nekaj skopirati, ker pa sem bil nov na KLK, je prof. poklical sonarodnjaka (nadstropje je vbistvu sestavljeno iz samih Korejcev ) pa me je ta odpeljal do kopirca, po mukah sva skopirala note (kopirec je nagajal prav hecno je bilo na momente).

Bye Bye in stisk rok z profesrojem in že sva bila za očetom na glavni cesti, hitro po nekaj za jesti (ura je bila že 12 pa nisem spravil še nič v sebe). Po neverjetno lepo urejenih avstrijskih cestah sva se vozila proti domu, na poti mi je postalo jasno, da je za te ljudi, ki živijo v tej okolici bolje da so pod Avstrijsko oblastjo, neverjetno kako lepo urejene ceste imajo Avstrijci, tudi v mestu je začutiti, da so stvari na nivoju (dvomim da bi bil v Sloveniji konzervatorij tako lepo urejen).

Ob kakšnih 16 sva bila doma, prižgal sem TV se nasmejal ob nanizankah, nato smo udarili eno rundo fuzbala (šlo je na nož ) dokler mi ni postalo slabo. Simon mi je prinesel naloge za test iz matematike, za kar sem mu izredno hvaležen, tako da imam sedaj več kot dovolj dela. Zaradi želodčnih problemov sem se vlegel v posteljo, prižgal TV Tunner in zijal v LCD dokler me ni zmankalo (sleeper sem naštimal že prej, da mi ne bi stvar gorela celo noč)

Danes pa spet navaden dan. Začel se je z vadenjem, nadaljeval z učenjem zemljepisnih imen Evrope in spet nadaljeval z vadenjem violine. Mama je skuhala kosilo, ki ga nisem uspel pojesti, ker so me v gimnaziji čakale govorilne ure z 2 učiteljicama. Vse smo se dogovorili, morda mi celo uspe popraviti uspeh v gimnaziji. Učiteljici sta bili super, v kolikor bom potreboval kakšno pomoč, jo bom dobil vglavnem prijazno do amena.

Danes popoldan spet vadenje, nič učenja, 1 ura smeha in 30 minut teka v “runnercah”. Tek se mi je prilegel, sprva sem mislil igrati nogomet, ker pa ni bilo na zalogi ne brata ne fazana mi ni preostalo drugega kot iPod in Asics copati, tako da ko pomešamo to skupaj dobimo tek.

Tek se mi je prilegel, odločil sem se da bom sedaj redno tekel vsaj 1 uro na dan (30 min pred 8:00 zjutraj in 30 min pred 6:00 zvečer). Zakaj tak urnik? Dejstvo je, da sem iz forme. Vbistvu ne bi rad imel na faksu vampa kot ga imajo kakšni stari pijančki.

To je več ali manj vse kar se je dogajalo!
Zdravi ostanite (mene ves čas nekaj napada, pa bom že preživel – upam)!
C’ya

Klemen